POMARANČE, 1 kg (Pom1kg)

Pomaranče najbolj slovijo z visoko vsebnostjo citamina C. Le-ta krepi imunsko odpornost, pospešuje presnovo, sodeluje pri tvorbi kolagena in s tem krepi kožo ter hrustanec. Vitamin C dobro ščiti pred virusi prehlada in gripe. Malo manj pa so pomaranče znane po obilici fitosnovi, ki so lovci na proste radikale in upočasnjujejo staranje. Za nameček delujejo protivirusno, protivnetno ter protialergično in ščitijo pred srčno-žilnimi boleznimi. Že ena pomaranča na dan zmanjšuje tveganje možganske kapi.

Pomaranče vsebujejo tudi pektin, ki v črevesju ustvarja oblogo ter po zaužitju hrane veže želodčne kisline. To je posebej koristno za sladkorne bolnike, saj tako zmanjšuje vsrkavanje maščobe, holesterola in sladkorja. Lupina krepi tek, pomaga pri želodčnih krčih, napihnjenosti ter prebavnih težavah lenega črevesja. Pomaranče vsebujejo veliko limonoidov, ki zmanjšujejo tveganje za razvoj več vrst rakovih obolenj, med drugim kožnega in pljučnega raka, raka na dojkah, raka na želodcu ter raka debelega črevesa in danke.

Pomaranče v prvi vrsti najbolj uživamo sveže, kot presno sadje. Običajno v obliki celih sadežev ali pri pitju pomarančnih sokov in smutijev. V Sloveniji pomaranče običajno uporabljamo pri pripravi sladkih jedi in uživamo ob kombiniranju z različnimi vrstami mesa (piščančje, ribje in račje). Sadež se odlično odreže pri predelavi v džeme in marmelade, posebej popularne v Angliji. Lupine neškropljenih pomaranč lahko uporabimo za izboljšanje okusa in arome različnih jedi in peciv. Olje iz lupine se najpogosteje uporablja kot aromatične dodatek za likerje, bombone in v kozmetični industriji.

Pomaranče, znana tudi kot kitajska jabolka, so sočni plodovi pomarančevca, zimzelenega drevesa iz družine rutičevk. Vanjo spadajo tudi ostali agrumi: grenivke, limete, limone in mandarine. Pomaranče se delijo v 2 skupini sort: kisle oziroma grenke in sladke pomaranče. Za namizno sadje in za izdelavo pomarančnega soka gojijo predvsem številne sorte pomarančevcev, ki imajo sladke in zelo sočne plodove.

Pomarančevci v naravi ne uspevajo več. Nekatere sorte so ljudje gojili že zdavnaj pred srednjim vekom. Sorte sladkih pomaranč so se najbrž pojavile šele v 15. stoletju. Domovina pomarančevcev najbrž izhaja iz južnih delov Azije, od koder so jih trgovci in popotniki ponesli v Sirijo, Perzijo, Italijo, Španijo in na Portugalsko. Krištof Kolumb je pomarančevce popeljal na Karibsko otočje, poznejši španski osvajalci pa na Florido, kjer so se prvi nasadi pojavili okoli leta 1875.
Danes največ pomaranč pridela Brazilija, sledijo pa ji ZDA, Indija, Mehika, Kitajska, Španija, Iran, Italija, Egipt, Turčija, Maroko in Grčija.

Pomaranče so znane kot eden izmed najbolj zdravih sadežev in so prava vitaminska bomba, ki v zimskem času pomaga v boju s prehladi. S številnimi vitamini in minerali so močan antioksidant, ki znižuje visok krvni tlak in raven holesterola v krvi ter so odličen sadež za razstrupljanje telesa.